GLAVNI GENERALNI POKROVITELJ
INTERNET PARTNER | | | | | | |
STARA GARDAKomedija
Datum: 04.07.2002 ob 22:00
Prizori?襺 Oder Minoriti
Izvalajec: Teater Komedija (Ljubljana)
Avtor: Aldo Nicolaj
Režija: Jurij Souček
Igrajo: Iva Zupančič, Danilo Benedičič, Jurij Souček
Produkcija: Teater Komedija (Ljubljana)
O avtorju Aldu Nicolaju:
Za Nicolaja je značilno, da na "blago humoren" in nekoliko sentimentalno razumevajoč način podaja življenjske zgodbe. Aldo Nicolaj je ob "klanu" de Fillippo in ob Dariu Foju gotovo najbolj priljubljen in znan italijanski avtor dram in komedij.
Rojen je bil 15. marca 1920 v kraju Fossano v Piemontu. Dve leti svojega življenja je prebil v nemški internaciji. Po vojni se je marljivo lotil študija na filozofski fakulteti v Torinu in bil potem nekaj časa gimnazijski profesor v San Remu. Potem ga je pot zanesla v "kulturno zunanjo politiko", saj je bil direktor italijanskega inštituta v Gvatemali.
Po vrnitvi pa se je v Rimu zapisal radiu in televiziji, kjer je zaslovel ne le kot urednik, ampak predvsem kot avtor. Zanimivo je, da je prejemal številne nagrade na literarnih natečajih in da njegove komedije (tudi premierno) igrajo po vsej Evropi, od Pariza, Leningrada, Heidelberga, Dunaja, Bratislave… do Ljubljane, Maribora in Trsta.
Omenimo samo najzanimivejše: Črni kanarček, Ni bila peta, bila je deveta, Akvarij, Metulj, Blagi pokojniki, dragi možje, Stara garda…
Prav slednjo so pred leti igrali v Trstu v prevodu Boruta Trekmana in v SNG Drami Ljubljana v prevodu Nataše Slavinec in Nade Šumi. V Trstu je igro režiral Mario Uršič s tercetom igralcev Kobal - Sardočeva - Lukež. V televizijski medij pa je Uršičevo predstavo presadil režiser Jože Babič.
O predstavi Stara garda
Upajmo, da se bo tudi v naši postavitvi predstave uresničilo spoznanje Andreja Inkreta, ki je pred petindvajsetimi leti ocenjeval tržaško uprizoritev: "Stara garda" je ena tistih gledaliških iger, ki se gledajo iz zamračenega avditorija prijazno in lagodno, ki zbežijo mimo človeka brez zatikanja in med katerimi človek pogleduje na uro - da bi prehitro ne minila…" Res da je citat iztrgan, in da ima sicer resni kritik tudi kakšen pomislek do te "melodrame", vendar ni potvorjen: dobro zadeva in označuje to melodramatično komedijo, ki se sicer konča z infarktom enega od junakov. Smrt je sploh značilna za Nicolajeve igre, vendar je nekako pravična (navsezadnje je junak star 76 let); je sicer presenetljiva in usodna, a vendar ne tragična… To je ena izmed tistih iger, kjer lahko ves čas pritrjujemo: "Ja, viš, ravno tako je…" Melanholija, resignacija, toda tudi ljubezen, upor in sanje prevevajo to ljubeznivo (ali res predvsem melodramsko?) komedijo! In če k temu dodamo še podatek, da ne postaja stara samo Evropa, ampak tudi Slovenija, da je vedno več starejših "državljanov", "ostane ta ljubezniva, grenka, žalostna, smešna in resnična" igra še dodatno aktualna.
Prireditev vam poklanja:
| 
Po?lji razglednico
|
| | | | |
|
