GLAVNI GENERALNI POKROVITELJ
INTERNET PARTNER | | | | | | |
DISTANGO (MADŽARSKA, NEMČIJA, POLJSKA, SLOVENIJA)Koncert
Datum: 05.07.2002 ob 21:00
Prizori?襺 Sodni stolp
Glasba: MP3 1
Lara Jankovič (vokal), Marko Hatlak (akordeon), Balint Perjesi (violina), Henning Ruhe (klavir), Witold Moszynski (kontrabas), Mladen Bucić (kitara), Blaž Bertoncelj, Andreja Podlogar (ples)
Astor Piazzolla je bil rojen leta 1921 v Mar del v Argentini in je že kot deček spoznal bandoneon, nekakšno pomanjšano različico harmonike. Z znanjem, ki si ga je pridobil na študiju kompozicije pri Albertu Ginasteru v Argentini in Nadji Boulanger v Parizu, je tradicionalnemu argentinskemu tangu dodal elemente klasične kompozicije in jazza ter tako ustvaril pravzaprav novo glasbeno zvrst - Tango nuevo; glasbo, ki izžareva globokoo strast, napetost, dramo, v kateri je čutiti ritem velemesta, dušo Buenos Airesa in njegovih ljudi, bordelov, gostiln, glasbo, ki se jo izvaja na koncertnih odrih pa tudi v nočnih klubih, in ob kateri se lahko pleše. S svojim kvintetom (bandoneon, violina, klavir, el. kitara, kontrabas) je Astor Piazzolla z velikim uspehom koncertiral po vsem svetu. Po njegovi smrti leta 1992 se zanimanje za to zvrst glasbe nenehno povečuje.
Navdušanje nad argetinskim tangom Astorja Piazzolle je združilo pet študentov Visoke šole za glasbo "Franz Liszt Weimar" iz štirih držav, v kvintet, po sestavi skoraj enak tistemu, ki ga je ustanovil skladatelj osebno, le da se namesto bandoneona pojavi njegova večja sestra, koncertna harmonika. V manj kot enem letu skupnega igranja so svoje znanje in ljubezen do tanga pokazali na več koncertih po Nemčiji.
Zakaj DISTANGO?
Dis kot disonanca, neskladje, porušeno ravnovesje v glasbi, ki pa vodi k novi harmoniji oziroma utemeljuje njen obstoj. Brez disonance ni harmonije. Ali pa dis kot distanca, razdalja, napetost in hkrati privlačnost med plesalcema tanga, med občinstvom in glasbeniki. Distango pa spominja na tudi na francosko besedo distingué - odličen, izbran, imeniten. Program sestavljajo tangi in milonge. Prvi so nekoliko hitrejši, dinamični in impulzivni, čeprav z zelo pogostim počasnim in žalostnim srednjim delom, milonge pa so v celoti počasnejše, introvertirane, vendar ravno tako čutne in strastne. Čeprav žalostna, ni ta glasba nikoli pesimistična, solze Tanga nueva nikoli ne izvirajo iz obupa.
Prireditev vam poklanjata:
MEDIJSKI POKROVITELJ SODNEGA STOLPA
| |
| | | | |
|
